Slovenci ob koncu 19. stoletja: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23

Jugoslovanska ideja

Med strankami in tudi zunaj njih so se oblikovali različni pogledi na prihodnost Slovencev in usodo habsburške monarhije. Prevladovalo je prepričanje, da je politična preureditev Avstro-Ogrske nujna.

V Slovenski ljudski stranki so zagovarjali trializem, delitev monarhije na tri enote: Avstrijo, Madžarsko in jugoslovansko enoto. Jugoslovanska enota naj bi obsegala slovenske dežele, Hrvaško z Dalmacijo in Istro, Slavonijo ter Bosno in Hercegovino. To idejo so Nemci in Madžari ostro zavračali, naklonjen pa ji je bil prestolonaslednik Franc Ferdinand.

Radikalnejše ideje so zahtevale dokončen prelom s Habsuržani in podpirale ustanovitev samostojne jugoslovanske države, v kateri bi bili združeni vsi južnoslovanski narodi, tudi Srbi in Črnogorci, ki so že imeli svoje države. Najbolj vneti privrženci teh idej so bili preporodovci, člani revolucionarnega društva Preporod, ki je bilo dejavno med slovenskimi dijaki in študenti.

Ideje o jugoslovanski državi je podprl tudi socialdemokratski privrženec Ivan Cankar, ki je v svojem predavanju v Ljubljani z naslovom Slovenci in Jugoslovani leta 1913 svoje poglede na zahteve po jezikovnem in kulturnem južnoslovanskih narodov poenotenju zavrnil. V predavanju je dejal tudi:?Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci ? po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski kmet tirolskemu ali goriški viničar furlanskemu.?. Zavzemal se je za ustanovitev zvezne jugoslovanske republike, ki bi jo sestavljali Slovenci, Hrvati, Srbi in Bolgari, odnosi med njimi pa bi bili enakopravni.

Jugoslovanska ideja se med kmečkimi množicami ni razširila, ravno tako ji je nasprotoval precejšen del duhovščine, saj so se bali posledic zamenjave katoliškega vladarja s pravoslavnim iz srbske dinastije Karađorđević.