Srednja Evropa: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33... 48 49 50

Panonska nižina: nastanek in značilnosti

Panonska kotlina, katere velik del predstavlja Panonska nižina, je nastala z ugrezanjem površja. Udorino je zalilo Panonsko morje. Ko je to morje odteklo, so udorino zasule reke z različnimi usedlinami. Veter je nanosil prah, ki se je sprijel in nastala je debela plast puhlice. Puhlica je usedlina iz drobnega gradiva, ki so ga v času ledenih dob nanesli veter in reke. Na njej je nastala debela plast ene najbolj rodovitnih črnih prsti ? černozjom.

Panonska nižina je po svojih značilnostih zelo raznolika. Ob rekah in vodotokih je površje mokro, ponekod prav močvirnato. Ob obrobju se dvigujejo panonska gričevja, vmes so nanosi puhlice in številni osamelci, ki se kot osamljeni deli dvignjenega površja dvigujejo tudi več sto metrov visoko.

Za Panonsko nižino je značilno tipično celinsko ali kontinentalno podnebje z vročimi poletji, mrzlimi zimami in nizko količino padavin. Za uspevanje gozda je razen ob rekah in namočenih osamelcih premalo padavin, zato prevladuje visokotravnata stepa. Na Madžarskem, ki obsega večji del te nižine, jo imenujejo pusta.